»Hudo bolni ljudje morali imeti dostop do pomoči pri samomoru.«

»Vprašanje, ali je dovoljenost evtanazije lahko tudi spodbuda k samomoru, 'daleč pretehta' argument o nesmiselnosti trpljenja.«

»Zakonodajalci, ki v svojih državah dovolijo evtanazijo ali pomoč pri samomoru, so – po Vatikanu – 'sokrivi umora'.«

»Vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, je tako z etičnega kot verskega vidika nedopustno, uvajanje možnosti samomora s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive.«

»Vsakega človeka spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč krščansko razumevanje, da je človeško življenje nedotakljiv Božji dar, pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine.«

»Ko se bom odločila, da je prišel moj čas za slovo, mi bo zdravnik v Švici predpisal koktejl zdravil, ki me bo uspaval. Nihče mi ne bo pomagal, spiti ga moram sama. Tam ni zdravnika zraven, so pa laični spremljevalci, ki te sprejmejo, se s tabo pogovarjajo, te poskušajo odvrniti od dejanja in ne nagovarjati, kot si misli kdo, ki je proti temu vodenemu samomoru.«

»Predlagani zakon presenetljivo na široko odpira možnost za usmrtitev in pomoč pri samomoru vsem, ki trpijo zaradi telesne ali duševne zdravstvene težave.«

»To se ne bo razmahnilo. Le malo je zdravnikov, ki bi bili pripravljeni to storiti, je pa zanje dobro, da imajo zdaj vse črno na belem.«

»Naše stališče je jasno. Evtanazija je kršitev etičnih, pravnih, verskih in medicinskih kodeksov. Zdravstveni poseg, čigar cilj je namerna prekinitev življenja, je neetičen in greh, tudi če je opravljen na željo bolnika.«

»Reakcija zagotovo bo.«